objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Četrtek, 22. januar 2009 ob 07:42

O milijonski nagradi šefa NLB odloča tudi Kramarjeva žena Eleonora!
Naši viri blizu Pahorja in Križaniča: če si bo Marjan Kramar izplačal milijon evrov, lahko gre delat samo še v zasebni sektor in se za stolček predsednika uprave SID obriše pod nosom
2009 Pozareport

Odpri galerijo

Anton Žunič, nekdanji predsednik nadzornega sveta Nove ljubljanske banke in novopečeni državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, je premieru Borutu Pahorju včeraj poslal pisno pojasnilo, kako je prišlo do podpisa famozne pogodbe, na podlagi katere naj bi si odhajajoči predsednik uprave NLB Marjan Kramar lahko izplačal bajno nagrado v fantastični višini enega milijona evrov.
Mimogrede, potem ko smo informacijo o vrtoglavi Kramarjevi nagradi na našem portalu prvi ekskluzivno objavili prejšnji torek, je "Kramarjeva nagrada" že nekaj dni prvovrstna politična tema.
Podrobnosti Žuničevih pojasnil Pahorju niso znane, najverjetneje pa gre za podobne argumente, ki jih je Žunič v posebnem pismu naslovil tudi na slovensko javnost. Zato Žuničevo pismo v nadaljevanju objavljamo v celoti:
NLB je leta 2002 uspešno sklenila program privatizacije z uvedbo modela, ki je temeljlil na iskanju ustreznega skupnega imenovalca med tradicijo delovanja v Sloveniji in širšem okolju jugovzhodne Evrope ter vpeljavo nekaterih novih poslovnih usmeritev ter še bolj učinkovitega korporativnega upravljanja Nove Ljubljanske banke. Lastniki Banke so postali: Republika Slovenija (36 odstotkov), KBC (34 odstotkov), Evropska banka za obnovo in razvoj (5 odstotkov), slovenski investicijski skladi (KAD 5 odstotkov) in (SOD 5 odstotkov) ter drugi slovenski delničarji (15 odstotkov). Sprememba lastniške strukture je potekala gladko, kar je odražalo visoko stopnjo profesionalizma ter podpore in medsebojnega zaupanja med novimi delničarji iz tujine in slovenskimi lastniki. Takratni nadzorni svet, ki je odražal novo lastniško strukturo, je bil izvoljen na Skupščini delničarjev septembra 2002.
V letih 2002 do 2005, ko je potekel mandat nadzornemu svetu in tudi takratnemu predsedniku (meni) Antonu Žuniču je sprejel kar nekaj ključnih odločitev, ki so sledile strategiji (tudi sistem nagrajevanja članov uprave).
Nadzorni svet je temeljito spremljal izvajanje učinkovitosti banke na področju upravljanja stroškov, povečevanja neobrestnih prihodkov, obrestne marže so v tem obdobju, zaradi takratnih tržnih razmer, hitro padale. Posebno pozornost smo posvečali tudi tveganjem in na nadzornem svetu zahtevali, da so rezultati banke izkazani tveganju prilagojeno. To pomeni, da je banka ves čas morala ohranjati ustrezno visoko raven rezervacij. Slednje je zelo pomembno vplivalo na rezultate vsakega leta in zaradi tega tudi na delitev dobička.
Ključno za določanje višine nagrad vodilnim in zaposlenim za posamezno leto je bilo, da je bila višina poslovnega rezultata pravilno prikazana. V banki je poslovni rezultat pravilno prikazan takrat, ko se poleg obrestnih in neobrestnih prihodkov ter stroškov, kvalitete poslovanja in učinkovitosti poslovnih procesov, upošteva tudi raven upravljanja tveganj z oblikovanjem ustreznih rezervacij. Za nas (Nadzorni svet v obdobju 2002 do 2005) je bilo torej ključno, ali so bila pri presoji rezultata ustrezno obravnavana tudi tveganja. Če nadzorni svet poslovnega rezultata ne bi ugotavljal in preverjal tako celovito, bi kršil temeljna načela strategije NLB, ki so bila sprejeta v času mandata nadzornega sveta, ki sem ga vodil. Nadzorni svet je pri vsakokratnem obravnavanju rezultatov obravnaval tudi delitev dobička in seveda nagrade, ki jih je poslal na dokončni sprejem skupščini NLB d.d.. Šele po sprejetju na skupščinah je bilo možno izplačati nagrade. V obdobju 2002 do 2005 se je Nadzorni svet NLB d.d. v celoti odpovedal nagradam in na ta način prispeval h krepitvi kapitalske ustreznosti banke oziroma povečevanju vrednosti banke. Nagrade članom uprave pa so odsevale zgoraj navedena načela.
Dolgoročna stabilnost banke mora biti za nadzorni svet, ki predstavljajo lastnike, bolj pomembna od ostalih zadev, kot so na primer nagrade članom nadzornega sveta oz. višina nagrad upravi. Nadzorni svet je v tem smislu bolj odgovoren od revizorja. Moralno etična odgovornost nadzornega sveta je v tem pogledu je zelo visoka.
Kako je bilo potem z nagradami v letih 2005 do 2008 ne morem komentirati, ker nimam za to ustreznih informacij zato bi bilo ustrezno, da se obrnete nadzorni svet, ki je pristojen za odobritev nagrad v tem času. Same vsebine konkretnih pogodb tudi ne morem komentirati zaradi poslovne tajnosti pogodb. Anton Žunič


Žunič je sicer še vedno zaposlen na Factor banki, kot izvršni direktor, v kabinetu predsednika vlade pa naj bi formalno začel delati šele 1. februarja. Pahor in Žunič se poznata še iz časov pokojnega Centralnega komiteja ZKS, ko ga je vodil Milan Kučan, kjer sta bila strokovna sodelavca. Nista pa veliko sodelovala, kajti Pahor se je ukvarjal z notranjo politiko, Žunič pa izključno z ekonomijo. O Kramarjevi nagradi bo danes predvidoma razpravljala tudi vlada, ki se bo najverjetnje odločila celo za posebno revizijo poslovanja Nove ljubljanske banke, še posebej v luči odobravanja velikanskih kreditov za najbolj razvpite menedžerske odkupe. Pri tem je zanimivo, da je eden najostrejših kritikov Kramarjeve nagrade minister za gospodarstvo Matej Lahovnik iz stranke Zares. Predsednik Zaresa in njegov ministrski kolega Gregor Golobič in Marjan Kramar, kot nekdanji šef kabineta pokojnega predsednika vlade Janeza Drnovška, sta bila namreč Drnovškova zaupnika; čeprav je res, da Kramar formalno nikoli ni bil član LDS. Šefinja Kramarjevega kabineta v NLB pa je Mojca Osolnik, ki je pred prihodom v banko prav tako delala v Drnovškovem kabinetu.
Ostaja pa enigma, kaj bo - glede izplačila nagrade - dejansko storil Marjan Kramar, ki se je pred novinarji zavil v popolni molk. Po naših informacijah se bo odločil na podlagi treznega premisleka o svoji nadaljni karieri. Če se namerava potegovati za mesto predsednika uprave Slovenske izvozne družbe (SID), kjer je pred leti že bil, se bo moral izplačilu nagrade absolutno odpovedati, trdijo naši viri blizu Pahorja in ministra za finance Francija Križaniča, sicer nima prav nobenih možnosti. Z drugimi besedami: če si bo "Marjan Kramar dejansko izplačal milijon evrov, lahko gre delat samo še v zasebni sektor in se za stolček predsednika uprave SID ali kakšno drugo podobno službo obriše pod nosom". Če pa se bo Kramar odločil za ustanovitev zasebnega svetovalnega podjetja, si bo nagrado, ki mu po pogodbi z Antonom Žuničem dejansko pripada, v celoti tudi izplačal.
Pomembno, če ne celo odločilno vlogo pri tej delikatni Kramarjevi odločitvi bo zagotovo imela – kot običajno, trdijo naši viri - tudi njegova ambiciozna žena Eleonora Kramar, direktorica prodaje družbe ETI iz Izlak (kjer Kramarja tudi stanujeta) in preko podjetja Finema ena od solastnikov ETI-ja.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Anton Žunič Borutu Pahorju Marjan Kramar Milan Kučan Matej Lahovnik Gregor Golobič Janeza Drnovška Mojca Osolnik Francija Križaniča Eleonora Kramar

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

robi

2019-10-13 13:53:38


ojaja

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

O milijonski nagradi šefa NLB odloča tudi Kramarjeva žena Eleonora!