objavi na
pozareport.si

forum

Posli & finance

Četrtek, 24. september 2009 ob 07:10

Razvpiti Marjan Rekar zaradi Pošte Slovenije grozi s tožbo novinarjem!
Komenda: direktor famozne ameriške firme je Hrvat Damir Sudić, ki je (bil) tudi med lastniki Term Čatež
2009 Pozareport

Odpri galerijo

V ponedeljek zjutraj smo objavili zelo odmeven članek o zakulisju boja za novega generalnega direktorja Pošte Slovenije. Za stolček naj bi se potegoval tudi Marjan Rekar, zanj pa naj bi lobiral nekdanji predsednik vlade in poslanec Socialnih demokratov Tone Rop. Na članek se je z demantijem odzval Rekar, katerega pisanje objavljamo v celoti in nelektorirano:

Nekdo je nekoč izjavil: diskreditacija, diskvalifikacija, likvidacija. Kot navajate me spremljajo same afere v moji skoraj 35 letni delovni dobi. V tem obdobju sem 10 let služboval v t.im. državnih podjetjih.
Ugovor 1:
Res sem kandidiral za direktorja RTV, nikoli pa se nisem niti pogovarjal niti razmišljal o kandidaturah za direktorja Ljubljanskega kliničnega centra, predsednika uprave kapitalske družbe Zavarovalnice Triglav in Holdinga slovenskih elektrarn.
Ugovor 2:
Nekateri se bodo še spomnili afere z ruskim podjetjem Meteorit ...
Resnično je v času mojega direktorovanja na SŽ prišlo, do iztirjenja madžarskega vlaka, ker se  mu je zlomila os vagona in je vlak iztiril. Mar naj bi direktor slovenskih železnic odgovarjal tudi za madžarske železnice, ali pa kar vse evropske?Kolikor pa je meni znano je podjetje Meteorit slovensko podjetje, katero je popravljalo most v Litiji. Glede sodnih postopkov  le-toliko, da se je vse to odvijalo že po mojem odhodu in se obrnite na g.Zajca, mojega naslednika, kateri je podpisal aneks k osnovni pogodbi.
Ugovor 3:
Fiasko pa naj bi doživel v podjetju SITEEP. Navedba je le milo rečena neresnična, saj se je razen kabelskih sistemov, kateri so bili prodani po takratni tržni ceni vse ostalo dogajalo več let pred mojim prihodom. Je pa zaključni račun za čas mojega direktorovanja izkazoval dobiček.
Ugovor 4:
Dejansko sem kot zaposlen v Adria Airways imel možnost kupiti delnice, tako kot vsi zaposleni. Kupil sem jih tako, da sem si sposodil denar in jih pošteno plačal.
Ugovor 5:
Na funkciji direktorja podjetja Stadion d.o.o je napovedal izgradnjo stadiona...
Kot direktor holdinga Ljubljana, sem voluntersko opravljal tudi funkcijo v.d. direktorja družbe Stadion d.o.o. V tem času je družba stadion d.o.o pridobila tudi gradbeno dovoljenje za sanacijska in pripravljalna dela. Predsednica NS stadion d.o.o je bila ga. Francka Trobec.
Po odhodu z mesta direktorja holdinga mi je ugasnila tudi ta funkcija, katero je nato profesionalno opravljal g. Bjedov.
Ugovor 6:
Rekarja se spomnijo tudi v TAM, MB, ko je vodil Slovensko razvojno družbo in je padel pod lupo računskega sodišča.
Projekt TAM oz. MPP (Mariborski projekt prestrukturiranja) je bila ideja takratnega ministra g. Tajnikarja, še pred mojim prihodom, pa kljub temu je ostalo na pogorišču nekdanjega Tama preko 3000 delovnih mest. Pripombe računskega sodišča na previsoko izplačevanje plače so se nanašale na mojega predhodnika in v mojem času smo te pomanjkljivosti tudi odpravili. Vsaj datume kaže preverjati, če želite biti kolikor toliko dosledni.
Ugovor 7:
Res je in ponosen sem, da sem se izpogajal in da smo kupili Elan od Hrvatov (našo največjo blagovno znamko). V vseh nadalnjih postopkih pa nisem sodeloval in sem tudi sam zagrenjen kot občan, kaj se danes dogaja s tem uglednim podjetjem.
Ugovor 8:
Največja Rekarjeva afera pa naj bi  bila SIB banka, kjer je odigral eno ključnih vlog. Zato je moral tudi odstopiti in fasal kazensko ovadbo itd.
Včasih je res dobro tudi kaj preveriti. Nakup SIB banke je bil izveden več kot letno dni pred mojim prihodom na Holding. V.d direktorja Energetike sem bil le 1 mesec, brez plačila , na zahtevo NS holdinga Ljubljana. Odstopil sem sam, zaradi nestrinjanja z načinom reševanja le-te naložbe Energetike. Tudi prodaja le-te naložbe je bila izvedena precej kasneje po mojem odhodu. Kot vem je, prodajo vodila komisija MOL, katero je imenovala takratna ga. Županja.
Zaradi SIB banke nisem »fasal« nobene ovadbe – lahko preverite na ustreznih organih. Me pa je resnično tožil direktor J.P Žale g.Pristovšek, za kar pa sem bil oproščen in tudi neobsojen.
Ugovor 8:
(Rekar je dvakrat zapisal Ugovor 8, vendar si nismo drznili popraviti; op.u.)
Glede kazenske ovadbe v povezavi z Golf in Kamp Bled domnevam, da bi me kdo od kriminalistov v zadnjih 9 letih povabil vsaj na kakšen informativni pogovor, čudno mar ne. Tudi zaradi luksuznega mercedesa me niso nikoli zasliševali kriminalisti, saj sem do lani vedno vozil znamke AUDI.
Ugovor 9:
Tu vam je definitivno zmanjkalo domišljije. Na neumnost v zvezi nakupa zemljišč v poslovni coni Komenda je škoda izgubljati besede.
Ne morem si predstavljati ničesar drugega, kot, da navedene neresnice in laži pomenijo načrtno diskvalifikacijo osebe Marjan Rekar in onemogočanje oz. vpliv na poslovno kariero, za kar bom podvzel tudi ustrezne sodne postopke.
Za konec vam bom razložil tudi vzrok zakaj se sploh odzivam na vaš "članek" ... Nesprejemljivo je, da slovensko javnost zavaja rumeni tisk. Nesprejemljivo je, da vrednote v tako težkih razmerah kot jih preživlja slovensko gospodarstvo strupi pisunstvo in to brez dokazov, kje neki so minimalne moralne vrednote. In nesprejemljivo je, da lahko življensko pot, posvečeno vzponu slovenskemu gospodarstvu, blatijo laži.

(Konec demantija)

Naj takoj pojasnimo, da si je Marjan Rekar nekatere navedbe v demantiju enostavno izmislil, očita pa nam tudi stvari, ki ji sploh nismo pisali. Kakorkoli, odločno zavračamo njegove precej neslovnično zapisane trditve, da gre pri našem pisanju za "načrtno diskvalifikacijo osebe po imenu Marjan Rekar in onemogočanje oziroma vpliv na poslovno kariero," kot nam očita Rekar, ki naj bi zaradi tega "podvzel tudi ustrezne sodne postopke". Rekar, ki žal ne loči niti rumenega tiska od spletnih portalov in piše o "strupih pisunstva v težkih razmerah slovenskega gospodarstva," se očitno ne zaveda vloge novinarstva, kaj šele ustavne pravice svobode tiska. Rekar je definitivno eden najbolj razvpitih slovenskih gospodarstvenikov, ki zadnjih deset let skoraj izključno dela v državnih podjetjih ali družbah, povezanih z državo. Poteguje se za generalnega direktorja Pošte Slovenije, ki je eno od najpomembnejših slovenskih podjetij. Zanimalo pa naj bi ga tudi mesto direktorja Elektra Kranj, če mu pošta pade v vodo, trdijo naši viri. Zato je Rekar upravičeno predmet javnega zanimanja in poročanja novinarjev, njegove grožnje s tožbo pa poskus vnaprejšnjega onemogočanja in sprevrženega ustrahovanja novinarjev, da bi pisali o njegovi poslovni karieri. Pri tem je zanimivo, da so se pri avtorju teh vrstic oglasili tudi nekateri lobisti, ki predlagajo, naj ne pišem o Rekarju, v zameno pa trdijo, da se mi bo to "splačalo".
Marjan Rekar je v demantiju med drugim zapisal, da ga zaradi luksuznega mercedesa niso nikoli zasliševali kriminalisti, saj naj bi do lani "vedno vozil znamko Audi". Pa ne bo držalo. Že avgusta 2001 je moral Rekar pojasnjevati novinarjem časnika Finance, kaj se je dogajalo z mercedesom, ki naj bi mu ga posodili pri Autocommercu. Na vprašanje, ali so policisti v zadnjem času z njim opravili kakšen informativni pogovor, je odgovoril približno takole: "Avtomobil znamke mercedes sem si sposodil, ker se je v mojem audiju 1.8 pokvaril računalnik. Vozil sem ga pet dni, potem pa sem ga vrnil. V tem ne vidim nič spornega". Govorice o tem pa naj bi po Rekarjevo sprožal nekdo, ki mu hoče škoditi ali pa se mu maščuje.
Toda zadeva z mercedesom je bila povezana z Rekarjevo tedanjo funkcijo predsednika uprave Slovenske razvojne družbe in Adrio Mobil, hčerinsko družbo Autocommerca, kjer si je Rekar mercedes tudi sposodil. Da so Rekarja takrat kazensko ovadili, je novinarjem potrdila tedanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar. Proti Rekarju je bila vložena kazenska ovadba zaradi suma zlorabe položaja in pravic (vložila jo je družba Terna), ovadbe pa so bile hkrati vložene tudi zoper upravo družbe Adria Mobil in članom kolegija. Generalna državna tožilka je takrat še povedala, da je novomeško okrožno državno tožilstvo ovadbo dalo v dopolnitev in preverjanje pristojni policiji. Vsebina ovadbe ni bila znana, novinarji pa so sklepali, da jo je Terna vložila zato, ker naj bi bila oškodovana na razpisu za nakup družbe Adria Mobil. Čeprav je oddala najboljšo ponudbo, se je vodstvo Slovenske razvojne družbe po nekaj ponovljenih razpisih odločilo, da Adrio Mobil odkupi 50 zaposlenih (ki so za to dobili posojilo pri Dolenjski banki) za samo 14 milijonov tolarjev, pri tem pa naj bi bilo oškodovano državno premoženje. Nadzorni svet Srda o tem sploh ni bil seznanjen.
Junija 2003 so mediji pisali o Marjanu Rekarju kot enemu od domnevnih krivcev za afero banke SIB. Že omenjena tedanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar je novinarjem potrdila, da je tožilstvo dobilo policijsko poročilo o vpletenih v nakup SIB, neuradno pa se je izvedelo, da se je v poročilu znašel tudi Rekar, tedanji direktor Holdinga, s katerim se je sodišče kasneje ukvarjalo zaradi nepooblaščenega podpisa odpovedi direktorju JP Žale. Kot je znano, zloglasna zgodba banke SIB, doslej ene izmed največjih gospodarskih afer v zgodovini samostojne Slovenije, (še) ni dočakala sodnega epiloga.
V javnosti je tudi malo znano, da ima Marjan Rekar skupno podjetje z Damijanom Jankovićem, starejšim sinom ljubljanskega župana Zorana Jankovića, sicer direktorja podjetja Electa, krovnega družinskega podjetja dinastije Janković. Gre za družbo Composita d.o.o., ki se ukvarja s trgovanjem z zemljišči. Rekar je tudi solastnik podjetja Liz – inženiring d.d., ki se prav tako ukvarja z nepremičninami in investicijami v objekte. Obe Rekarjevi podjetji imata poslovne prostore na Vurnikovi 2 v Ljubljani, kjer najdemo tudi famozno podjetje Glotis, ki je v lasti gradbenega barona Ivana Zidarja.
Dokopali smo se tudi do nekaterih novih okoliščin, povezanih s poslovno cono Komenda. Kot smo zapisali že v prejšnjem članku, s Komendo upravlja podjetje Candor d.o.o., katerega direktor je Goran Bizjak, nekdanji direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod najdemo tudi med bivšimi solastniki Rekarjevega Liz – inženiringa d.d.), Casinoja Portorož in zaupnik Toneta Ropa, ki naj bi Rekarja forsiral za novega generalnega direktorja Pošte Slovenije. Lastnik podjetja Candor pa je skrivnostna družba Washington Investments iz Wyomniga v ZDA; toda pozor, direktor te famozne družbe je hrvaški državljan Damir Sudić, ki je bil donedavnega (ali pa je še) solastnik Term Čatež, preko še ene ameriške družbe – EQT Group. Ker je EQT Group spodila v tako imenovano prijateljsko kvoto solastnikov Term Čatež v povezavi z DZS, lahko upravičeno sklepamo, da se Damir Sudić zelo dobro pozna s predsednikom uprave DZS in Term Čatež, Bojanom Petanom. Možno je tudi, da Sudić za vodenje ameriških podjetij, ki lastniško participirajo v slovenskih družbah (poslovna cona Komenda je v večinski lasti občine), posoja zgolj ime: po drugi strani pa to dokazuje, da pravi lastniki omenjenih podjetij v ZDA vendarle prihajajo iz Slovenije.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Marjan Rekar Tone Rop Zdenka Cerar Damijanom Jankovićem Zorana Jankovića Ivana Zidarja Goran Bizjak Damir Sudić Bojanom Petanom

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Razvpiti Marjan Rekar zaradi Pošte Slovenije grozi s tožbo novinarjem!