objavi na
pozareport.si

forum

Mediji

Sreda, 11. november 2009 ob 07:19

Po cenzuri spet na portalu: Drago Kos med svojim poppersom in našim FBI
Po razveljaviti začasne odredbe znova objavljamo cenzurirani komentar (brez prvega odstavka), ki smo ga prvič objavili 6. aprila letos, nato pa smo ga morali začasno umakniti s portala
2009 Pozareport

Odpri galerijo

... Naslednjič je živce izgubil (Drago Kos, namreč) junija lani, ko sem objavil začetek intimne romance med Kosom ter urednico in novinarko informativnega programa Pop TV Tjašo Slokar. Slokarjeva zveze s Kosom pred objavo članka ni hotela niti potrditi niti zanikati, podobno kot Kos, ki pa je reagiral nenavadno agresivno. Opozoril me je, naj bom pri pisanju previden, da si ne nakopljem težav z njegovim odvetnikom, menda podobno kot časnik Slovenske novice pred nekaj meseci. Hkrati pa se je profano pohvalil, da je Tjaša Slokar že tretja novinarka, ki mu jo pripisujejo v kuloarjih (no, jaz za drugi dve nisem vedel in še danes ne vem; mislim, da se je Kos enostavno hvalisal ali pa je hotel zadevo s Tjašo Slokar na ta način medijsko zbanalizirati). Nerodnost intimne zveze med Kosom in Tjašo Slokar je bila namreč v tem, da je vrgla senco na kredibilnost informativnega programa Pop TV. Spomnimo: šlo je za neko obdobje, ko je oddaja 24ur kar naprej poročala o podvigih Draga Kosa. Le najbolj naivni bi lahko verjeli, da link med Kosom in Pop TV ni bila Tjaša Slokar; če so Barbaro Drnač na Pop TV obtoževali, da meni nosi informacije o tem, kaj se dogaja na Popu in Kanalu A, potem so že vedeli, kako se tem rečem streže. Ali drugače, druge so sodili po sebi. Kakor koli, na letošnjih Viktorjih sta se Kos in Tjaša Slokar držala za roke, očitno neumni novinarji revije Stop pa so nonšalantno zapisali, da jih je to presenetilo?! Po objavi članka o Kosu in Tjaši Slokar so na Popu postali previdnejši, čivkanje Kosa pa ni bilo več vedno top news. Mimogrede, Drago Kos in Barbara Drnač sta bila nekaj časa sošolca na ljubljanski pravni fakulteti.
Ko sem pred nedavnim zapisal, da nekateri člani Kosove komisije jamrajo nad Kosovim načinom dela – češ, skoraj vse, kar počne, dela za lastno promocijo (menda je sveto prepričan, da si po volilni zmagi leve koalicije lahko dovoli čisto vse), toda nihče si mu ne upa ugovarjati, ker se ga bojijo – je na Langusovi ulici, kjer domuje njegova komisija, sprožil totalno obveščevalno operacijo. Cilj operacije: odkriti moj vir. Film mu je menda počil malo pozneje, ko sem – na podlagi istega vira – začel ugotavljati rahlo sumljivo vlogo nekdanjega politika Stranke mladih Aleša Štrovsa, ki naj bi bil Kosova tajna zveza s finskimi preiskovalci afere Patria, najverjetneje pa tudi z novinarjem Magnusom Berglundom, avtorjem razvpitega televizijskega dokumentarca Resnica o Patrii. V času, ko se je pripravljal tako imenovani veliki pok na Finskem (tako so uvod v afero Patria poimenovali nekateri slovenski novinarji, ki so že nekaj mesecev prej očitno vedeli več kot drugi), je namreč Štrovs na Finskem čisto slučajno proučeval lokalno samoupravo (menda kot podiplomski študij prava), po vrnitvi s Finske (oktobra 2008) pa je Kos z njim sklenil pogodbo o delu. Še več, moji viri iz Kosove komisije trdijo, da namerava Kos pravnika Štrovsa 6. aprila tudi redno zaposliti v sklopu paketa zaposlitev novih ljudi, ki naj bi ga Kos formalno izpeljal prek javnih razpisov, toda imena prihodnjih zaposlenih sodelavcev komisije so menda že dobro znana. Spisek naj bi bil celo že fotokopiran. Še to, Kosu je nova vladna koalicija namenila toliko proračunskih sredstev, da se – točno sredi recesije in varčevalnih programov – z Langusove seli v nove prostore na Dunajsko 56, kjer naj bi vsakemu uslužbencu pripadlo med 50 in 70 kvadratnimi metri finega delovnega okolja.
V ponedeljek, zgodaj popoldne, sem Kosa poklical po telefonu in ga prosil za komentar govoric, da naj bi on postal predstojnik nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), nekakšnega slovenskega FBI (to nam je namignilo več različnih virov), katerega ustanovitev ministrstvo za notranje zadeve predvideva že letos. Kos mi je povedal, da mu mandat na čelu komisije poteče šele prihodnje leto, do takrat pa ga zamenjava službe kobajagi ne zanima. Nato je vzrojil, češ, kaj sem pisal, da si je želel postati generalni direktor policije, in da bom že "dobil svoje". Čez nekaj časa se je malo korigiral in dejal, da ko "bo imel vsega dosti, se bom pogovarjal z njegovim odvetnikom" ter odložil telefon.
Zaradi čudne grožnje sem mu nekaj minut pozneje poslal elektronsko sporočilo, da tega ne bom toleriral, kajti moja novinarska pravica in dolžnost je, da pišem tudi o govoricah in špekulacijah, še posebej, če so povezana z ustanavljanjem slovenskega FBI in iskanjem podalpskega Edgarja J. Hooverja. Spomnil sem ga tudi na dejstvo, da so se dozdajšnje govorice in moje špekulacije, povezane s Kosom, vselej izkazale za resnične. Kos mi je odpisal ob pol desetih zvečer, iz mejla sodeč pa se je skušal skriti v mišjo luknjo: "Ti kar objavi, da ti grozim in to z odvetniki ... Jaz bom tvoje pisanje še kar dolgo toleriral, ker me v bistvu zabava, kaj vse lahko kdo objavi, ker nima česa drugega".
"Pomota," sem takoj odpisal Kosu, "nisi grozil z odvetniki, eksplicitno si rekel, da bom dobil svoje. To iz ust nekdanjega kriminalista in človeka, ki je dokazano enkrat že nezakonito prisluškoval novinarju (Tomažu Rancu, nekdanjemu novinarju TV Slovenija, zdaj uredniku časnika Večer), zveni precej drugače. Odvetnika si omenil šele v nadaljevanju pogovora. Če še ne veš, spoštovani Drago, ti si javni uslužbenec, jaz pa novinar, nimaš ti kaj dolgo tolerirati mojega pisanja, ker te v bistvu zabava. Ti si v javni službi, jaz pa tu zato, da spremljam tvoje delo v interesu javnosti". Konec mejla, konec debate. Drago Kos je potem obmolknil.
Po mojem bi moral Kos zaradi afere Ranc z mesta predsednika komisije odstopiti takoj po sodbi vrhovnega sodišča, ki je dokončno razsodilo, da sta tedanja kriminalista Kos in Roman Prah (slednjega je Kos pozneje zaposlil v komisiji) nezakonito prisluškovala novinarju. Rancu bo država plačala tudi odškodnino; z drugimi besedami, davkoplačevalci bomo morali seči v žep in plačati davek za Kosovo nezakonito ravnanje. Ni je države na zahodni polobli, kjer bi Kos po takšni aferi lahko ostal na visokem položaju javnega uslužbenca, kaj šele na stolčku predsednika komisije za preprečevanje korupcije. Letel bi, kot je dolg in širok, še hitreje, kot je na nogometnih igriščih tekal oblečen v dres nogometnega sodnika.
Da je Kos obstal, so krivi predvsem številni novinarji in njihovo pritlehno politikantstvo. Kos je trmast, vendar, verjemite, tudi njega bi odnesel močan medijski pritisk. Žal pa ga tisti, ki v Kosu vidijo heroja boja proti Janši, ščitijo za vsako ceno; ne glede na to, da je prisluškoval našemu poklicnemu kolegu, how bizarre?! Je Grega Repovž, predsednik enostransko spolitiziranega društva slovenskih novinarjev, zahteval odstop Draga Kosa? Kje pa. Propadli časnik Indirekt, denimo, je v poslovilni številki objavil dvostranski intervju s Kosom. Pregled njegove kariere, toda pozor, niti besedice o Kosovi najhujši poklicni in etični napaki – Rancu. Sramota za tistega novinarja, ki je Kosa intervjuval, in sram naj bo tistega urednika, ki je dovolil objavo takšne blamaže.
Kljub temu – ali prav zato – ima Kos veliko težav, zato je tudi tako živčen. Ni mu uspelo postati šef slovenske policije; so ga, po domače rečeno, "zjebale" okoliščine. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal mu ne zaupa, njen partner in odvetnik Miro Senica ga ne mara še z njune rodne Koroške. Nima prave podpore med Socialnimi demokrati. Tudi z Gregorjem Golobičem nista bogve kako. Spomnimo: Marko Pogorevc, nekdanji generalni direktor slovenske policije in hud nasprotnik Draga Kosa, se je po koncu policijske kariere zaposlil na Mobitelu, skoraj zagotovo z Golobičevim blagoslovom.
Poleg tega se Kos pogosto zlaže. Primer št. 1: leta 2004 je ob imenovanju na mesto vodje komisije za preprečevanje korupcije dejal, da sodba zoper njega v aferi Ranc še ni pravnomočna, kot trdijo novinarji, in da nikdar ne bo. Septembra 2007 pa je za TV Slovenija izjavil, da tega nikdar ni rekel. Primer št. 2: 3. marca letos sem mu poslal vprašanje, povezano s prihajajočim novim predpisom o preprečevanju korupcije. Odgovoril je, da zadnje verzije predloga tega predpisa ne pozna, ker je zanj pristojno ministrstvo za javno upravo, v komisiji ga niso videli, tako da ne vedo, kaj vse bo uredil, se bo pa verjetno dotaknil tudi položaja in pristojnosti komisije. V prej omenjenem telefonskem pogovoru sva s Kosom govorila tudi o mandatu predsednika komisije. Vmes mi je zabrusil, da on že ve, kaj bo v novem zakonu, saj ga je sam pisal in napisal!
Kljub določenim policijsko-obveščevalnim kvalifikacijam, ki bi morda zadoščale za vodenje slovenskega FBI, Drago Kos – iz mentalnih in politično-higieničnih razlogov – enostavno ne sme postati šef tega preiskovalnega stroja. To je prenevarno, to je preveč oblasti zanj. In to je tudi glavna poanta tega pisanja.
Ne pozabite: Američani so se iz objema svojega Hooverja uspeli rešiti šele potem, ko je tip umrl.
(Bojan Požar)

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Drago Kos Tjašo Slokar Barbaro Drnač Aleša Štrovsa Magnusom Berglundom Edgarja J. Hooverja Tomažu Rancu Roman Prah Grega Repovž Katarina Kresal miro senica Gregorjem Golobičem marko pogorevc

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Po cenzuri spet na portalu: Drago Kos med svojim poppersom in našim FBI